V torek, 5.2.2019, je v Dravogradu, v čudovitem ambientu dvorca Bukovje, potekal medobčinski otroški parlament pod okriljem osnovne šole Šentjanž. Tema letošnjega parlamenta je bila enaka kot lansko leto – Šola in šolski sistem. Našo šolo sta zastopala devetošolec Klemen Šmon in učenka posebnega programa Maša Šišarica.
Učenci so se razdelili v štiri skupine. V vsaki skupini je bilo sedem delegatov. Delavnice so vodili dijaki Gimnazije Slovenj Gradec. Vsaka skupina je obravnavala eno izmed predlaganih tem:
-odnosi v šoli,
-učne vsebine,
-metode in načini poučevanja,
-šola za življenje.
Po delavnicah se je pričela razprava. Najprej o ODNOSIH V ŠOLI. Ugotovitve so bile:
-želijo si več komunikacije med učitelji in učenci,
-nekatere šole že imajo botrstvo, kjer se povezujejo mlajši in starejši učenci, druge si to še želijo,
-po šolah si želijo kotičke za druženje in klepetalne urice,
-strinjajo se, da je uporaba telefonov v času pouka prepovedana,
-želijo si daljše odmore, ki bi bili tudi rekreativni, preživeli bi jih na prostem,
-nekateri so mnenja, da bi lahko bilo vedenje ocenjeno,
-odgovornost za šolsko delo (veliko učencev je nima),
-na nekaterih šolah so učenci strpni do priseljencev, na drugih strpnosti ni,
-tudi disciplina med poukom ni najboljša.
O drugi temi UČNE VSEBINE so delegati razmišljali naslednje:
-preveč je učenja na pamet, zato hitro pozabijo,
-želijo si več pouka v naravi, nekatere šole imajo učilnice na prostem, ki pa jih ne uporabljajo,
-želijo več praktičnih vsebin in več praktičnega znanja,
-zavedajo se, da nekateri pri pouku premalo sodelujejo in poslušajo,
-več znanja bi na ta način lahko pridobili že v šoli,
-menijo, da bi se morali predmeti bolj povezovati,
-o NPZ nimajo enotnega mnenja, eni mislijo, da ni potreben,
-drugi menijo, da je v redu, da se preveri znanje,
-mislijo pa, da so NPZ preobširni in se ne strinjajo, da bi bili ocenjeni,
-želijo, da bi si tretji predmet na NPZ lahko izbrali sami,
-menijo, da so šolske torbe pretežke, da je preveč delovnih zvezkov, dovolj bi bil že učbenik in zvezek,
-imeli bi e-učbenike,
-mislijo, da imajo po šolah premalo interesnih dejavnosti med katerimi bi izbirali,
-želijo si tudi več izbirnih predmetov, obvezni bi bili le MAT, SLJ in TJA,
-všeč so jim eksperimentalno delo, kvizi, sprehodi, saj menijo, da si takrat veliko zapomnijo,
-menijo, da je pogosto preveč domače naloge,
-želijo pa si, da jih učitelj preveri,
-strinjajo se, da če nalogo naredijo, ponovijo snov,
-želijo si tudi več dni dejavnosti
O tretji temi METODE IN NAČINI POUČEVANJA razmišljajo:
-želijo si več skupinskega dela, ki pa ga naj učitelji ustrezno ovrednotijo,
-menijo, da vsi v skupini ne morejo dobiti enake ocene,
-želijo spoznavati delo po ustanovah, tovarnah, da bi se lažje odločili za poklic,
-imeli bi več ekskurzij in šol v naravi,
-radi bi, da se bi več ocen pridobilo še na drugačen način (referati, seminarske naloge),
-menijo, da je ocenjevanja pred konferencami preveč,
-želijo si, da bi bilo ocenjevanje bolj enakomerno razporejeno čez celo šolsko leto,
-želijo, da bi si posamezniki lahko izbrali, na kakšen način bi pridobili ocene,
-predlagali so, da bi bili vzgojni in izbirni predmeti ocenjeni opisno,
-če se bi opisno ocenjevanje izkazalo kot dobro, bi postopamo tudi pri ostalih predmetih imeli opisno oceno,
-imeli bi več krajših ocenjevanj,
-testi naj bi vsebovali osnovno znanje brez podrobnosti.
O zadnji temi ŠOLA ZA ŽIVLJENJE menijo:
-veliko znanja, ki ga pridobijo v šoli, kasneje ne bodo potrebovali,
-menijo, da v šoli pridobijo premalo uporabnega znanja,
– imeli bi več praktičnih vsebin (kuhanje, likanje, prva pomoč),
-gospodinjstvo tudi v 7. 8. in 9. razredu,
-imeli bi več praktičnih predmetov,
-želijo, da bi lahko izbirali med več izbirnimi predmeti,
-poklicno usmerjanje bi začeli že v 7. razredu,
-kot predmet bi imeli tudi bonton, drugi menijo, da jih morajo bontona naučiti starši,
-menijo, da se nekateri starši preveč vmešavajo v šolo in v delo učiteljev.
Regijskega parlamenta na Ravnah se bodo udeležila Maša Šišarica. Čestitamo!
Metka Kordiš